Abstract
<jats:p>Seminar se je po preteku več desetletij (Slovensko primorje, Rezija ter avstrijska Koroška so bile namreč teme 8. in 9. seminarja) znova preselil v slovensko zamejstvo ali – z besedami slovenskega skladatelja, etnomuzikologa, slovenista in etimologa Pavleta Merkuja – predmejstvo. Povedano še bolj natančno, v Trst. Ta je bil do začetka 20. stoletja po številu slovenskih prebivalcev največje slovensko mesto, ki ga je pisatelj, odvetnik in politik Ivan Tavčar – in nato Ivan Cankar – upravičeno poimenoval »pljuča« Slovenije, a Ljubljano »srce«. Na seminarju so Trst in Tržaško obravnavali z več vidikov: zgodovinskega, političnega, gospodarskega – pa seveda kulturno-literarnega in jezikoslovnega, in sicer skozi posamezna, za Slovence pomembnejša zgodovinska obdobja (od vpetosti v karolinško in otonsko državo ter kratko dobo Beneške republike prek Habsburžanov skozi 19. stoletje tja do prve in druge svetovne vojne – in še čez, do sočasnosti).</jats:p>