Občutek za dom in občutek za jezik: poetična paradigma Josipa Ostija

<jats:p>Prispevek se osredotoča na poetiko slovensko­bosansko­hercegovskega pesnika in pisatelja Josipa Ostija (1945–2021) v kontekstu njegovega prehoda iz enega ustvarjalnega jezika v drugega. Jezik nove domovine se je za pesnika izkazal za način, kako premagati eksistencialno travmo, povezano z izkušnjami tragedije domačega Sarajeva. Utelešene so bile v temah vojaškega nasilja, izgnanstva in brezdomstva. Slovenski jezik je avtorju pomagal preživeti občutke obupa in nemoči, povezane z izgubo jezika rojstva in ustvarjalnosti, ter vplival na njegov svetovni nazor in slog.</jats:p>