Abstract
<jats:p>Pričujoča knjiga je interdisciplinarno delo, ki s pomočjo pristopov iz umetnostne zgodovine, zgodovine, etnologije, antropologije, muzeologije in azijskih študij obravnava vlogo, pomen in zgodovino vzhodnoazijskih predmetov, ki so jih slovenski pomorščaki v obdobju od druge polovice 19. do sredine 20. stoletja prinesli s potovanj po Vzhodni Aziji. Gre za predmete, ki so jih pomorščaki, pripadniki različnih vojnih in trgovskih mornaric, prinašali domov kot spominke, eksotične modne dekorativne predmete in simbolne pričevalce svojih življenjskih poti. Obravnavane predmete danes hranijo tako javne institucije, zlasti Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, kot zasebni lastniki, to je dediči. Izhodišče raziskav je koncept »osirotelih predmetov«, ki v muzeologiji označuje predmete brez jasne provenience – torej brez znanega izvora, zgodovine ali preteklih lastnikov. Pri predmetih pomorščakov je sicer večinoma znano, kdo jih je prinesel iz Vzhodne Azije, pa tudi sosledje naslednjih lastnikov, vendar se je s procesom dedovanja izgubilo vedenje o kraju in namenu nakupa, izvoru in pomenu predmeta v prvotnem okolju. S tem predmeti izgubijo pripovedni potencial in kulturno vrednost, saj niso umeščeni v konkretne zgodovinske in družbene kontekste. Čeprav predmeti pomorščakov ne sodijo v ožjo kategorijo osirotelih predmetov, pa ustrezajo konceptualnim razširitvam, ki so med osirotele predmete uvrstile tudi predmete z znanim lastništvom, a oropane drugih informacij o njihovih življenjskih poteh.</jats:p>