Abstract
<jats:p>Prispevek obravnava terminološka, teoretska in funkcijska vprašanja naklonske modifikacije intenzitete kot ene osrednjih razsežnosti naklonskosti v jeziku, ki se pojavlja na presečišču semantike, pragmatike in diskurznih študij. Na osnovi slovenske in širše mednarodne jezikoslovne terminologije analizira razmerje med propozicijo in njenimi modifikacijami, razvoj pojma modalnosti ter mesto stopnjevanja v sodobnih semantično-pragmatičnih in diskurznih pristopih. Posebna pozornost je namenjena Toporišičevemu opisu procesa upovedovanja, teorijam vrednotenja in pragmatičnim teorijam vljudnosti. Prispevek pokaže, da modifikacija intenzitete deluje hkrati na propozicijski in naklonski ravni ter ima ključno vlogo pri vzpostavljanju razmerij moči v diskurzu, zlasti v kontekstu nasilnega in nenasilnega govora.</jats:p>