Abstract
<jats:p>V okviru projekta Go-ToS-Oil smo proučevali vpliv različnih načinov obdelave tal (negovane ozelenjene ledine in obdelane ledine) na fizikalne lastnosti tal ter dinamiko vode v treh oljčnikih (Bošamarin, Marezige, Truške) v obdobju 2023–2025. Dvakrat letno (pozimi in poleti) smo vzorčili tla za določitev gostote tal, vsebnosti vode pri pF 2,0 in pF 4,2 ter hidravlične prevodnosti, hkrati pa so merilniki kontinuirano spremljali vlažnost tal na globinah 25 in 40 cm. Izvajali smo tudi analize vsebnosti hranil in biofenolov v listih. Rezultati so pokazali, da se fizikalne lastnosti tal spreminjajo skozi čas in so odvisne od obdelave ter globine tal. Ugotovili smo, da so razlike v vsebnosti vode glede na obdelavo tal najbolj izrazite poleti. Na lokaciji Bošamarin, kjer so bila tla globoko obdelana, je bila povprečna vsebnost vode višja na obdelanih tleh, medtem ko je bila na lokaciji Marezige največja vsebnost vode zabeležena na neobdelanih tleh, kar je verjetno posledica boljše strukture tal in manj izhlapevanja zaradi vegetacijske odeje. Na lokaciji Truške smo zaradi pomanjkanja signala na obdelanem delu ves čas imeli težave s podatki, zato interpretacija ni bila mogoča. Na podlagi foliarnih analiz med oljkami na obdelanih in neobdelanih tleh nismo opazili statistično značilnih razlik v vsebnosti biofenolov in mineralov, predvsem zaradi heterogenosti lokacij in majhnega števila vzorčenj. Kljub temu smo zaznali višje vsebnosti skupnih biofenolov pri obdelanih oljkah v Marezigah ter razlike v posameznih mineralih (bor v Bošamarinu, dušik in kalij v Marezigah). Za potrditev trendov in ugotavljanje dejanskega vpliva obdelave na oljke je treba raziskavo nadaljevati in povečati število vzorčenj na vsaki lokaciji, s čimer bomo zagotovili dovolj obsežno bazo podatkov za izvedbo robustnih in zanesljivih statističnih analiz ter zaključkov.</jats:p>